Slovenija je športni fenomen

Avtor: GORDANA POSSNIG
Datum: 29. 10. 2007

Dobitnica bronastega odličja iz Aten, judoistka Urška žolnir, pravi, da skušajo nekateri športniki priti do vrhunskih športnih rezultatov po stranskih poteh


Foto: (Gordana Possnig)
Vrhunski slovenski športniki in trenerji o Sloveniji kot o športni velesili, od leve: Marjan Fabjan, Urška žolnir, Janez Kocijančič, moderator omizja Jože Volfand, Matic Osovnikar in Edvard Kokšarov


Je Slovenija športna veselilaž Na to vprašanje so skušali v torek zvečer v Hotelu žtorman v Celju odgovoriti ob omizju, ki ga je pripravil Klub podjetnikov Zlatorog z zanimivimi gosti - prišli so judoistka Urška žolnir, njen trener Marjan Fabjan, atlet Matic Osovnikar, veslač Iztok Čop, rokometaš Edvard Kokšarov ter predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janez Kocijančič.

"želimo se dokazovati"

Za mnoge je Slovenija ob svoji majhnosti športni fenomen. O tem, ali je športna velesila, pa se krešejo mnenja med novinarji in tudi med samimi športniki. Slovenija je druga najmanjša država, ki je nastopila na svetovnem nogometnem prvenstvu, za Srbijo in Francijo ima največje število košarkarjev, ki igrajo v ameriški ligi NBA. To sta le dva primera, ob katerih bi izpostavili Slovenijo kot športni fenomen. Dolga leta prvi mož OKS Janez Kocijančič pa še dodaja: "Zanimivo je, da se želimo dokazovati, in to nam tudi uspeva v elitnih, ne pa v marginalnih športih. Poudaril bi rad, da so slovenski športniki letos v elitni kategoriji na svetovnih prvenstvih osvojili kar devet odličij."

O tem, ali je Slovenija tudi športna velesila, so svoje mnenje izrazili tudi udeleženci iz vrst športnikov. Iztok Čop razmišlja takole: "Glede ne število prebivalcev smo visoko rangirani. Je pa problem, da ob odličnih posameznikih individualistih praktično nimamo zaledja oziroma nimamo baze mladih športnikov. Tudi veslanje pri tem ni izjema. Imamo dve oziroma tri posadke, ki so v svetovnem vrhu, vseeno pa se pri tem ne moremo primerjati z Nemci oziroma z Angleži, ki imajo praktično v vsaki disciplini posadko, ki je sposobna poseči v svetovni vrh."

Njegovim mislim je potrdil tudi Matic Osovnikar, ki pravi, da so bili letos na SP v Osaki vsi presenečeni nad uspehi slovenskih atletov in da smo lahko ponosni, da smo v nekaterih disciplinah v tako hudi konkurenci v svetovnem vrhu.

Samo na Japonskem 63 enakovrednih

Urška žolnir je razmišljala o položaju slovenskega juda v Evropi in v svetu: "Ob naših vrhunskih rezultatih je pomembno predvsem to, da moramo za dokazovanje vedno znova trdo trenirati in ob tem imeti izredno motivacijo, da doseženo vrhunske rezultate na največjih tekmovanjih."

Dopolnil jo je njen trener Marjan Fabjan: "Urška žolnir ima v svoji kategoriji samo na Japonskem 63 enakovrednih tekmovalk. Vseeno pa smo Slovenci bili po uspehih na letošnjem SP četrta evropska država po uspehih. V našem športu smo fenomen, saj nam vedno znova uspe, da ostajamo v svetovnem vrhu."

Sponzorje zanimajo samo vrhunski rezultati

Vsi sodelujoči so se strinjali, da so slovenski športniki s svojimi uspehi ena najboljših slovenskih blagovnih znamk v Evropi. So pa potem še poudarili, da Slovenijo zelo dobro poznajo predvsem v športnih krogih, precej manj pa v drugih. žal je pri tem razpoznavanju, po Čopovem mnenju, premalo narejenega preko nacionalnih olimpijskih komitejev. Dotaknili so se tudi sponzorstva oziroma vloge gospodarstva kot donatorja športa. Edi Kokšarov je pri tem omenil začarani krog: "Sponzor hoče najprej uspeh športnika, potem pa da denar za pomoč. žportnik pa potrebuje sredstva, da lahko trenira, da uspehe tudi doseže. K sreči pri nas, v rokometu, s tem nimamo težav, saj imamo že dolga leta stabilnega sponzorja, ki bo, tako upam, ob nas ostal tudi v prihodnje."

Sponzorstvo oziroma donatorstvo je odvisno seveda tudi od vrste športa. Medtem ko se v formuli 1 in nogometu vrtijo astronomske vsote denarja, pa ga za nekatere športe praktično ni. Marjan Fabjan, ki je tudi nekakšen menedžer oziroma zbiralec sredstev za judoistke pri nas, je ob tem še dodal, da je pri nas problem predvsem ta, da sponzorje zanimajo predvsem najboljši športniki, drugi pa potem ne več.



Zanimiv pogled v zvezi s sponzorstvom oziroma športnim marketingom je izpostavil tudi upokojeni direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek, ki je povedal, da so se v začetku 90-tih let prejšnjega stoletja skušali s svojim artiklom široke potrošnje - laškim pivom - prebiti na Gorenjsko prek jeseniškega hokeja in tam bolje konkurirati pivovarni Union, ki je na tem koncu tedaj prevladovala. žal jim to ni uspelo, zato so se na Gorenjskem povezali z veslači, prek celjskega rokometnega kluba pa so se najprej skušali usmeriti na tržišča nekdanje Jugoslavije, nato pa so se po njenem razpadu usmerili na evropska tržišča.

Sodelujoči se niso mogli izogniti temi dopinga v vrhunskem športu, ki letos izjemno odmeva v športnih krogih. Najhitrejši belec na svetu v teku na sto metrov Matic Osovnikar pravi, da je v zadnjih letih nastala absurdna situacija, saj za organizatorje največjih mitingov niso pomembni boji med športniki, ampak le lov na svetovne rekorde. K sreči z dopingom praktično nimajo opravka v rokometu, v judu, pri veslanju. Kokšarov pa je pripomnil, da je pri dopingu le vprašanje časa, kdaj ga bodo odkrili, saj se v sedanjem času odvzete substance hranijo. žolnirjeva je k temu dodala, da hočejo nekateri športniki do dobrih rezultatov priti po stranskih poteh, medtem ko drugi le s trdim treningom.

Celje, zibelka slovenskega športa

Prvi mož OKS Janez Kocijančič je izpostavil vlogo Celja v slovenskem športu: "Vloga Celja in njegovega zaledja, ki vključuje ne le športnike, pač pa tudi športno infrastrukturo, je v slovenskem športu neprecenljiva. Lahko rečem, da ste bili ena od zibelk slovenskega športa v preteklosti, ob tem pa upam, da boste to tudi ostali."

GORDANA POSSNIG