AljaŽ Sedej: ZasvojenostŽ Coca cola!

Avtor: Foto SPS
Datum: 07. 03. 2007
Aljaž Sedej: Zasvojenostž Coca cola!

Tokratni gost v Sportalovi "Desetmetrovki" je judoist Aljaž Sedej, ki je pred kratkim presenetil športno javnost z zmago v svetovnem pokalu v Budimpešti. Osemnajstletni tekmovalec Judo kluba Bežigrad je eden izmed največjih slovenskih upov v judu.



Bi se še enkrat odločili za kariero športnikaž
žportni karieri trenutno posvečam večino svojega časa. V športu zelo uživam in se tudi odlično počutim, saj tam sprostim vso odvečno energijo, zato sem prepričan, da bi se za šport odločil še enkrat. Veliko sem pretrpel in vložil v to, da sem lahko dosegel tak rezultat, vendar je občutek, ko premagaš vso konkurenco, res neverjeten in vedno znova me ta občutek žene naprej in mi vlije novo motivacijo za nadaljnje delo.

Največje veselje in razočaranje v življenjuž
Največje veselje so vsi uspehi doseženi do sedaj (bodisi zlata, srebrna ali bronasta kolajna) in seveda ponosni obrazi staršev, trenerjev in sotekmovalcev, ko se uspešno vrnem s tekmovanj. Največje razočaranje pa še vedno tiči na Nizozemskem, kjer je bilo kadetsko evropsko prvenstvo 2004. Tisto leto sem bil res dobro pripravljen in sem zmagal na kar treh najmočnejših kadetskih turnirjih. Res sem upal, da bom na evropskem prvenstvu osvojil medaljo. Vsa pričakovanja pa je preprečila poškodba en teden pred tekmo. Kljub poškodbi je v meni ostal kanček upanja, ki je zadostoval le za 7. mesto. Menim pa, da so padci v življenju samo zato, da se lahko poberemo in še bolje opravimo to, kar smo začeli.

Oseba, ki ji najbolj zaupate je …
V mojem življenju je veliko oseb, ki jim popolnoma zaupam, saj mi stojijo ob strani že vrsto let in sem z njimi preživel že veliko težkih in srečnih trenutkov. Med njimi je seveda moj trener Gregor Brod. Brez njega moja kariera ne bi prišla tako daleč, kot je in seveda ne pozabimo predsednika Judo kluba Bežigrad Saša žindiča, ki mi je vedno vlil nove moči, ko mi jih je primanjkovalo, in nenazadnje moja mama, ki je pripravljena narediti vse na svetu zame in za to sem ji nadvse hvaležen. Lahko bi naštel še več ljudi, pa raje povem kratko in jedrnato: zaupam Judo klubu Bežigrad.

Najljubši kraj za oddih in kraj, ki ga ne maratež
Najraje si oddahnem na kakšnem lepem vzponu po naših prečudovitih gorah, vendar zdaj že dolgo nisem imel takšne priložnosti, saj mi vedno primanjkuje časa. V prostem času grem s prijatelji večkrat v kino. Kraja, ki ga ne bi maral, pa do sedaj še nisem videl in upam, da ga tudi nikoli ne bom.

Ste že kdaj poskusili srečo v igralniciž
V igralnico sem prvič vstopil kmalu po tem, ko sem dopolnil 18 let, vendar le za zabavo, nikoli nisem šel tja z namenom zaslužka in s seboj nikoli nisem vzel več kot 20 evrov, saj se je prijateljem že zgodilo, da so na koncu ostali brez denarja. Ponavadi se z judoisti napotimo tja takrat, kadar zjutraj ni treninga in ni treba zgodaj vstati, ker se ponavadi zavleče tudi do jutranjih ur.

Ste vraževerni, imate kakšen ritualž
Vraževeren nisem. Vendar pa zelo spoštujem svoje nasprotnike in borilni prostor, tako kot to uči judo. Pred tekmo se vedno enako pripravim. Kimono more biti pred vsako tekmo obvezno opran. Pred začetkom borbe pa tudi vedno enako poskočim oz. se stresem, da se lažje zberem.

Razvade. Ste s čim zasvojeniž
Vsi, ki me poznajo, bi na to vprašanje zlahka odgovorili, saj zelo rad pogledam kakšen film, pa naj bo to v kinu ali doma. S prijatelji imamo velikokrat težavo kadar hočemo skupaj v kino, saj le redko najdemo kakšen film, ki ga še nisem videl. Filmi so ena od dveh mojih velikih razvad, kot drugo pa lahko povem, da sem noro 'mahnjen' na Coca colo. Se je že zgodilo, da mi jo je trener na kakšnih pripravah tudi začasno prepovedal. Vem, da ta pijača ni prav zdrava, vendar se ji ne morem upreti.

Medij, ki vam je najbližež
Velikokrat presedim preveč časa pred televizijo ali za računalnikom, saj me vedno zanimajo športni dogodki po svetu. Preberem tudi kaj drugega, čeprav sem večinoma osredotočen na šport.

Kako se spopadate z dejstvom, da ste javna osebaž
Hm, tako slaven pa že spet nisem, čeprav mi ljudje na ulici sedaj namenijo kakšen pogled več. Sem pa na to kar malo ponosen, pa ne zato, ker bi ljudje vedeli zame, vendar zato, ker mislim, da mi privoščijo. Toliko truda, ki sem ga vložil in ki ga še bom, da dosežem cilj, ki sem si ga zadal in je vsaj malo povrnjenega s prijaznim pogledom človeka, ki ga ne poznaš in natančno veš, da ti je s tem pogledom povedal, da se ne vdaj, vztrajaj in ponosno predstavljaj barve slovenske zastave. Take stvari mi res veliko pomenijo.

Avtomobil oz. prevozno sredstvož
Trenutno se vozim z Fiat Puntom, ki sicer pripada moji mami. Imam tudi skuter hondo x8rs a si želim sesti na kakšen močnejši motor. Zaenkrat še nisem finančno zmožen nakupa take 'igrače', a verjamem, da bom kmalu privarčeval dovolj denarja. Trener ni ravno navdušen nad tem, da bi jaz sploh imel motor. Upam, da se bo malo omehčal, če ga bom še naprej presenečal z rezultati in upam, da bo le dovolil, da si bom kdaj kupil kakšen konjiček, ki bo bolj za sprostitev kot pa za prevozno sredstvo.
Sportal
Foto SPS