Z zadnjimi atomi moči

Avtor: Vlado Paveo
Datum: 29. 05. 2006
Lucija Polavder se kolajne ni nadejala

"Najprej se moram dobro spočiti, potem pa zaceliti vse poškodbe," pravi slovenska junakinja

Foto: Igor Napast
Marjan Fabjan (ob njem Lucija Polavder) si je oddahnil, saj je že skoraj obupal nad slovensko kolajno.


""Zelo sem vesela druge osvojene kolajne, po Düsseldorfu druge bronaste, toda ta ima zame večji sijaj, saj sem jo osvojila v olimpijski kategoriji, medtem ko je bila tista v Nemčiji priborjena pred tremi leti v neolimpijski kategoriji open. Iz sebe sem stisnila zadnje atome moči. Pestile so me poškodbe. Po turnirji v Rimu konec marca sem si poškodovala desno koleno, potem sem dobila vnetje vratnih mišic, zdaj bo čas, da popolnoma ozdravim," je Lucija Polavder brez pretirane evforije, zato pa z iskrečimi očmi pripovedovala po svojem velikem uspehu. S kolajno je zaokrožila odlično sezono, saj je trem zmagam v A-svetovnem pokalu - v Sofiji, Hamburgu in Rimu - dodala še evropsko odličje.ś

"Pričakovala sem, da bo proti Nizozemki Caroli Uilenhoed težko, saj je lani na svetovnem prvenstvu v Kairu osvojila bronasto kolajno. Čeprav sva bili večji del borbe izenačeni, sem na koncu naredila napako. Padla sem na kolena, nasprotnica je to z metom izkoristila, potem pa prednost obdržala do konca. Lahkega žreba pač na evropskem prvenstvu ni, to sem vedela, zato me uvodni poraz ni spravil iz tira."

Nizozemka Uilenhoed je bila za Polavderjevo tokrat enostavno pretežka nasprotnica. "Na tehtanju sem videla, da so ji namerili 133 kilogramov, meni pa 84,5. Pa še ni najtežja, Nemka Koeppen, ki me je premagala v Atenah, letos pa sem jo ugnala že dvakrat, tehta okoli 150 kilogramov," pravi "rešiteljica" slovenskega juda v finskem Tampereju. Zdaj si bo končno lahko malo oddahnila: "Ne vem še, kaj bom počela v prostem času, doslej ga nisem bila navajena. Najprej se moram dobro spočiti, potem pa dokončno sanirati vse poškodbe. Tudi tukaj sem jo odnesla z rahlo poškodbo komolca, ko mi je nanj legla Nizozemka. Septembra se bo vse pričelo znova."

Trener" Marjan Fabjan śni skrival, da se mu je odvalil kamen s srca. "Skoraj sem že obupal nad medaljo. Ko sem jo pogledal v obraz pred zadnjo borbo, pa sem videl, da je prava. Rusinja je bila potrebna pritiska, treba jo je bilo ves čas napadati. Luciji je to uspevalo, zato je zmagala," je bil zadovoljen trener celjskih tekmovalk in ženski selektor. Ker je hkrati tudi predsednik strokovnega sveta pri JZS, je dodal še sklepno oceno slovenskih nastopov: "V celoti je doseženo pozitivno, saj so ena kolajna, dve peti mesti, eno sedmo in dve deveti ob treh neuvrstitvah dober izkupiček, čeprav so bila pričakovanja večja. Malo smo se ušteli, ker so dekleta izčrpali nastopi v tekmah za svetovne pokale, toda pridobili smo izkušnje in vemo, kaj nas čaka prihodnje leto. Ta deveterica so naši najboljši judoisti in judoistke."