Lucija Polavder:Z najljubšima kimonoma do uspehov

Avtor: Boštjan Janežič
Datum: 29. 05. 2006
V judo jo je zvabila radovednost. V njen kraj je veščino - in ne samo šport -prinesel Marjan Fabjan. Polavderjeva, ki ima 21 pomladi, se je ob njem naučila športnega življenja in vztrajnosti. Srednjeročni cilj so njene druge olimpijske igre, ki jih bo čez dve leti gostil Peking.



Lucija Polavder je v kategoriji nad 78 kilogrami osvojila bron, sicer pa svojo drugo kolajno na z evropskih prvenstvih. Običajno se kljub 84 kilogramom bori s težjimi tekmicami.

Spomini na Tampere so še sveži. Pa lepi tudi, kajnež
Da, lepi dnevi so za menoj. Rada bi se zahvalila vsem, ki ste me postavili na vrh tedenske lestvice Sportalovih športnikov. Pa tudi vsem, ki so mi verjeli, ter za konec še klubskim kolegicam in kolegom za sodelovanje in odličen trening.

V boj ste šli tik pred koncem prvenstva, Slovenija pa še ni imela kolajne. Ste čutili pritisk pred nastopiž
Ne. Vedela sem, da imam za sabo zelo dobro sezono, veliko sem trenirala in se dobro pripravljala. že najmanjša napaka tekmovalko oziroma tekmovalca drago stane, zato v judu ni napovedi. Sreča je bila na moji strani. Bila sem zelo zbrana in uspela.

Judo ni pretepanje, je veščina, mar než
Judo v japonskem jeziku pomeni "mehka pot". V judu ni udarcev, vse temelji na načelu "popusti, da boš kasneje zmagal". To ni nasilen šport, je spoštljiv do tekmic, tekmecev in do trenerja. Pri judu se naučiš stalnega trdega dela in vzstrajnosti.

Nekateri vam očitajo nečist judo. Ne spoštujete pravilž
Pravila so stroga. Zaradi teže mojih tekmic, ki so v večini težje od mene tudi za 30 ali celo 40 kilogramov, moram imeti drugačno tehniko in taktiko. Ne morem jih vreči prek sebe, ker so pretežke. Najprej jih moram utruditi s svojo gibčnostjo, jih premikati sem ter tja po blazini. Ves čas moram biti aktivna ter izvajati lažne napade, da napravijo napako.

Po treh letih in prvenstvu v Nemčiji ste osvojili drugo kolajno z evropskih prvenstev. Primerjavaž
Da, to v Tampereju sem osvojila v več vredni olimpijski disciplini, v kategoriji nad 78 kg. V Nemčiji je bila konkurenca absolutna, saj so lahko tekmovale tudi lažje tekmovalke. Lahko bi kdo pomislil, da mi je bilo takrat lažje, toda morala sem uporabiti drugačno taktiko, ki mi ni preveč blizu. Omenjena kategorija pa ni olimpijska.

Kdaj začenjate lov na olimpijske norme za Pekingž
Tokrat bo težje, kot je bilo za prve. Časa bo za razliko od preteklosti polovico manj, saj bo norme možno izpolniti v samo enem letu. Med evropskima prvenstvoma. Naslednje bo aprila prihodnje leto v Beogradu. Po novem letu bom tekmovala na svetovnih pokalih A, že prihodnje tekmovanje pa je svetovno vojaško prvenstvo. Sem namreč zaposlena v Slovenski vojski.

Kdaj ste se začeli ukvarjati z judomž
V četrtem razredu osnovne šole, ko ga je v Griže pri žalcu prinesel moj trener Marjan Fabjan. žlo je za radovednost, judo je bil nekaj čisto novega. V klub Sankaku se je vpisalo dvakrat po 50 otrok. Postal mi je všeč, vzljubila sem ga in se naučila drugačnega življenja. Planinarjenje je kmalu odpadlo. Prve dobre rezultate sem dosegla šele po petih, šestih letih na državnih prvenstvih.

Ste iz športne družinež
Niti ne, toda starša in sestra me podpirajo. Spremljajo vsa moja tekmovanja, se veselijo s sosedi, znaci, prijatelji ... Skratka, v dobrem in slabem mi stojijo ob strani.

Kako izkoristite prosti časž
Treniram dvakrat na dan. Ni fraza, ampak počitek je res nujen. Dopoldne je so na sporedu telesna pripravljenost, tek, fitnes in tehnični judo, zvečer pa taktika. Če je nedelja prosta, jo izkoristim za prijatelje, klepet, kino.

Imate res dva kimona, ki vam prinašata uspehež
Res. Na velikih tekmovanjih uporabljam že nekaj časa moja najljubša. Za srečo. Na treningih pa si vendarle dovolim menjavati opremo.

Boštjan Janežič
Foto Miha Vidrih/Sportal