Ni vedel, da mu je uspel podvig za zgodovino

Avtor: Miha žimnovec

Datum: 10. 04. 2006

Moskva – Marjan Fabjan, selektor slovenske ženske reprezentance v judu in obenem trener pri JK Sankaku, je imel preprosto razlago za sanjski podvig svojega varovanca Roka Drakšiča, ki je v soboto na turnirju za svetovni pokal v Moskvi slavil odmevno zmago v kategoriji do 60 kg. »Roki je dobro vedel, da je to njegova zadnja priložnost za uvrstitev na evropsko prvenstvo konec maja v Tampereju, za kar je potreboval kolajno. Zato se je tudi boril kot lev,« je Drakšičevo zlato kolajno, nasploh prvo slovensko v moški konkurenci na tekmovanjih za super A pokal, komentiral Fabjan, ki sicer ni odpotoval v Rusijo. Zato je to pot v njegovo vlogo skočila trenerka Olimpije Olga žtirba in včeraj po svojih močeh ob tatamiju svetovala tudi Raši Sraka, ki si je izbojevala srebrno odličje v kategoriji do 70 kg.
Za obetavnega judoista Sankakuja, dvakratnega mladinskega evropskega podprvaka, je bila to druga lovorika na turnirjih za svetovni pokal po lanski bronasti kolajni v Budimpešti. »Seveda sem vesel, žalosten ob takšnem uspehu že ne moreš biti. Nisem pa vedel, da sem prvi Slovenec, ki je zmagal na turnirju za super A pokal,« je po blestečem zmagoslavju na tekmovanju, ki v judu uživa približno takšen ugled, kot denimo grand slam v tenisu, priznal Drakšič.

Čeprav je lovil zadnji vlak oziroma letalo za Finsko, ni čutil kakšnega posebnega pritiska. »Ne, na blazinah nisem bil živčen, ker sem še mladinec, zato se mi nikakor ne mudi. Res pa je, da sem si zelo želel nastopiti v Tampereju, zato sem prezadovoljen, da sem izpolnil normo za člansko evropsko prvenstvo, na katerem bom tekmoval prvič,« je kar žarel od navdušenja 19-letni judoist iz Griž pri Celju, ki je po zanesljivih zmagah nad Rusom Kudjakovom (7:0), Gruzincem Suhvanijem (10:0) in Madžarom Burjanom (10:0) v polfinalu s t. i. zlato točko v podaljšku (met za wasari) premagal Izraelca Jekutiela, v velikem finalu pa je bil s 3:0 boljši še od Nizozemca Houkesa.

Raša Sraka je, kot je omenila v telefonskem pogovoru, z boji v Moskvi presenetila še samo sebe, saj zares ni pričakovala tako dobre uvrstitve. A kljub temu judoistka Bežigrada po zmagah nad Kazahstanko Abikajevo (10:0), Rusinjo Salbijevo (10:0), Poljakinjo Rainczuk (7:0), Nemko Wollert (3:0) in po finalnem porazu s Francozinjo Morlot (0:3) včeraj ni bila slišati preveč navdušena. »Na živce mi gre, da se mi je zmaga izmuznila skozi prste, saj me je Francozinja po debelih osmih minutah boja premagala z zlato točko v podaljšku. Za nameček me je ugnala s kaznijo, za katero sploh ne vem, zakaj sem jo dobila,« se je jezila Sraka, ki najbrž nikdar ne bo pozabila petkovega leta proti Moskvi. Zavoljo vinjenega Ukrajinca, ki navkljub prejetemu rdečemu kartonu ni prenehal razgrajati v letalu Adrie Airways, je moral pilot celo zasilno pristati v Varšavi. Na vprašanje, zakaj niso sami umirili razgrajača, se je tedaj pošalila, da so moč pač hranili za tekmovanje.
Zaradi zapleta se je potovanje šestih slovenskih judoistov – ob Raši in Roku so se s tekmeci v glavnem mestu Rusije spoprijeli še Tina Kukec (Olimpija Krmelj, do 78 kg), Simon Mohorovič (Bežigrad, do 66 kg), Sašo Jereb (do 73 kg) in Marko Petrič (do 81 kg, oba Olimpija), ki pa niso segli po uvrstitvah – močno zavleklo. »V hotel smo prispeli šele ob polnoči, a se takrat še nisem odpravila v posteljo, marveč na hodnik, na katerem sem s tekom zbijala težo. Na srečo se zaradi tega nihče ni pritoževal,« je še razkrila 26-letna Ljubljančanka, vesela, da si je s srebrno kolajno priborila prepotrebno samozaupanje in lepo popotnico za letošnji judoistični vrhunec – evropsko prvenstvo na Finskem.
Mi. ž.