Zakaj nagrade prav njimŽ
Ljubljana - Društvo športnih novinarjev Slovenije je razglasilo športnike leta. Vsekakor pa se za vsako nagrado skrivajo dolga leta trdega dela in prelitega znoja. Zakaj pa so letos nagrade prejli prav ti slovenski športnikiž
V letu 2005 do naslova svetovnega prvaka.
1. mesto moški: Mitja Petkovšek
Mitja Petkovšek je v letu dni - od lanskega do letošnjega decembra - vsa tri velika gimnastična tekmovanja končal na zmagovalnih stopničkah. Zmaga na finalu svetovnega pokala v Birminghamu, tretje mesto na evropskem prvenstvu v Debrecenu in nazadnje še zmaga na svetovnem prvenstvu v Melbournu, vse to je uspelo 28-letnemu Ljubljančanu, za katerim je tako najboljša sezona v že sicer odlični karieri. Pri tem nikakor ne gre spregledati niti, da se je ob novem letu spremenil tudi pravilnik, ki se mu ni uspel takoj prilagoditi, zato je bil v spomladanskem delu svetovnega pokala njegov izkupiček nekoliko slabši, kot bi bil verjetno sicer, pa vendar ne zanemarljiv: zmaga v Sao Paulu in tretje mesto v Parizu ter bron na EP za piko na i.
Ko je Mitja čez poletje spet izpilil svojo sestavo do izhodiščne ocene 10,000, se je sprožil nov slovenski plaz vrhunskih predstav na bradlji, saj je na prestižni tekmi v Stuttgartu slavil zmago še tretjič zapored, na žalamunovem memorialu je z 9,850 dosegel najvišjo oceno v karieri, svoje mojstrstvo pa je za konec potrdil še na najpomembnejši preizkušnji sezone, svetovnem prvenstvu. V Melbournu je sicer pretrpel kar nekaj hudih trenutkov, ko je v finalu nastopil kot prvi in so ga sodniki ocenili zelo strogo, a je bilo zmagoslavje zato na koncu toliko slajše. In zasluženo, da bolj ne bi moglo biti: Mitja je na najpomembnejši tekmi sezone hkrati premagal tako olimpijskega in evropskega prvaka kot branilca naslova.
Tina Maze je zmagala na štirih veleslalomih.
1. mesto ženske: Tina Maze
Pravzaprav je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo prikupna snežna kraljična izpod Pece prelevila v prvo damo slovenskega športa. In ta čas je napočil sedaj. Dvaindvajsetletna Črnjanka Tina Maze je z naskokom najboljša slovenska športnica v iztekajočem se letu in to na račun štirih veleslalomskih zmag nad vso svetovno elito ženskega alpskega smučanja. Tri je dosegla že v lanski sezoni, četrto pa na začetku letošnje, ko je na uvodni, izjemno odmevni tekmi na ledeniku nad Soeldnom v osrčju Tirolske, prehitela vse tekmice. Če prištejemo še tisto izpred treh let, ko je na istem ledeniku zmagala skupaj še z dvema tekmicama, ima Tina zaenkrat skupno že pet zmag, med katerimi pa je zanjo še vedno najbolj pomembna tista pohorska pred slovenskimi ljubitelji smučanja. Na račun imenitnih dosežkov v lanski sezoni se je Tina na svetovnem prvenstvu v Bormiu v Italiji znašla v vlogi velike favoritinje na veleslalomski tekmi, toda doživela je grenko športno in tudi življenjsko izkušnjo.
Izmed alpskih smučark so bile doslej najboljše slovenske športnice še Bojana Dornig, Andreja Leskovšek, Nataša Bokal in žpela Pretnar, daleč pred vsemi pa je še vedno in nemara še dolgo bo, Mateja Svet, Tinina velika vzornica, ki je bila prva dama slovenskega športa kar sedemkrat zapored. Pot in cilji naše letošnje slavljenke so torej zarisani.
1. mesto, ekipa v individualnih športnih panogah: veslača Iztok Čop in Luka žpik 
že pred odhodom na reko Nagara je bilo jasno, da tudi tokrat največ pričakujemo od čolnov, v katerih sta sedela Iztok Čop in Luka žpik, dvojnega dvojca in dvojnega četverca. Izredno naporno delo sta oba opravila odlično. žtartati sta morala kar šestkrat! V dvojnem dvojcu sta bila Iztok in Luka svetovna prvaka že leta 1999 na prvenstvu v Kanadi, medtem, ko je bil četverec zanju in za njuna soveslača v čolnu, Davorja Mizerita in Mateja Preloga prva res velika preizkušnja.
Med dvojnimi dvojci sta bila Čop in žpik neulovljiva za vse, tudi za novo italijansko posadko Fedrico Gattinoni - Luca Ghezzi. Italijana sta na cilju zaostala za samo 35 stotink, a navzlic majhni razliki zlata medalja slovenske dvojice ni bila vprašljiva. Takole je povedal Luka žpik: "Bilo je težko, zato mi zmaga pomeni toliko več. Vsekakor pa nama je z Iztokom ostalo še nekaj rezerve, če bi bilo to res potrebno." Naporen urnik je nekaj posledic le pustil. V dvojnem četvercu so bili boljši Poljaki, a srebrna medalja Čopa, žpika, Mizerita in Preloga je seveda vrhunski dosežek.
Iztok Čop, najboljši slovenski veslač vseh časov, je na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah osvojil že 13 medalj, za mlajšega žpika pa je to četrta medalja z največjih tekem. Z dvema odličjema se je Slovenija med 27. državami, ki so osvojile medalje uvrstila na izvrstno deseto mesto. Najbolj pridni zbiralci medalj so bili Avstralci in Novozelandci, ki so si priveslali po štiri zlate medalje. Ostali slovenski čolni v velikem finalu niso bili, pohvale pa gredo Boštjanu Božiču in Gregorju Novaku, ki sta v dvojcu brez krmarja osvojila dobro 8. mesto. Ob vseh uspehih slovenskega veslanja bi bilo res lepo, če bi na kongresu FISA (mednarodna veslaška zveza), ki ima že 120 držav članic, Bled uspel še s kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva za leto 2011.
Košarkarji so si v Beogradu priigrali najboljšo uvrstitev na EP-jih.
1. mesto ekipni športi: Košarkarska reprezentanca Slovenije
Pred 34. evropskim prvenstvom v Beogradu je bilo za slovensko košarkarsko reprezentanco trinajst let skomin. Začelo se je s prvim uradnim nastopom v kvalifikacijah leta 1992, v katerem se ji je za las izmaknila uvrstitev na olimpijske igre v Barceloni, in šestimi zaporednimi prvenstvi Stare celine. želje so bile vedno večje od končnega dosežka, končni domet moštva pa bil vedno nekje na sredini. Po vseh razočaranjih je le prišla nagrada za vztrajnost, kajpada tudi za kakovost košarkarjev in modro delo strokovnega štaba pod vodstvom selektorja Aleša Pipana. Iz druščine izjemno nadarjenih posameznikov je namreč končno sestavil uspešno moštvo.
Uvrstitev na 6. mesto med evropsko elito po zmagah tako nad novimi prvaki Grki kot bronastimi Francozi in le enem slabšem dnevu proti Nemčiji ni le najboljši dosežek slovenske reprezentance doslej; je veliko več. Prinesla ji je prvo uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo že prihodnje leto na Japonskem, in neposreden nastop na evropskem prvenstvu 2007 v žpaniji. Toda če vsemu prištejemo še neverjetno množico slovenskih navijačev, ki so preplavili Beograd ter poželi splošno občudovanje domačinov in zavist vseh nastopajočih, celostna podoba nastopa dobiva že kar zlate obrise. Trinajst let čakanja je pravzaprav še nizka cena za užitke v dvoranah Pionir in Arena.