Otroci, ki ne bodo nikdar pretepači

Avtor: R.M.
Datum: 05. 11. 2005

Vaditelji juda ne vzgajajo pretepačev. "Judo je telesna in umska samoobrambna veščina," pravi Peter Antuničevič, ki s soprogo Sandro vadi skupini 25 mlajših deklic in dečkov ter 24 starejših deklet in dečkov, Sandra s sotrenerko pa vadi še skupino v judo vrtcu.

" V judu se otroci najprej naučijo premagovati sebe, svoja čustva. Naučijo se samodiscipline. Čeprav je judo šport posameznikov, mi privzgajamo tudi zavest o soodvisnosti in soodgovornosti do skupine, kolektiva, spoštovanje tekmeca. In gre tudi za pridobivanje veščin, ki omogočajo posamezniku, ne glede na njegovo telesno moč, da se ubrani pred nasiljem. Kajti v judu lahko posameznik z uporabo tehnik nasprotnikovo telesno premoč uporabi kot svojo moč. In še nekaj je pomembno:česar se otroci naučijo v telovadnicah, nikdar ne uporabljajo v druženju z vrstniki, svojega znanja ne zlorabijo za pretepaštvo. To znanje uporabljajo le na tekmovanjih, v realnem življenju pa le v skrajni sili - kot obrambo pred nasilnim ravnanjem drugih."

V Franciji, kjer so razvili svojo šoli juda, je ta športna panoga obvezen predmet v šolah.
"Res je," pravi Antuničevič. "Veščine juda so namreč vključena tudi moralna in etična načela, ki prispevajo k oblikovanju celovite samopodobe mladega človeka.Pri telesnem razvoju pa judo omogoča mladim nadzorovanje gibanja lastnega telesa. Prav v Franciji so ugotovili, da je med šolarji veliko manj poškodb, recimo zlomov in zvinov zaradi padcev, tudi pri drugih športih ali prostočasnih aktivnostih mladih. Pri judu otroke učimo, kako se lahko pade, pa da se pri tem ne poškodujejo. Zato je poznavanje juda, to pa je dokazano, zelo koristno tudi pri večini športov. In tudi mi si popestrimo vadbo z drugimi športi.



Menimo, da je treba mladim zagotoviti informacije in izkušnje tudi iz drugih panog, zato hodimo smučat, plavat. Tudi to sodi k oblikovanju celovite osebnosti mladega človeka. Gibalno znanje iz juda je koristno v atletiki in gimnastiki ter pri vseh kolektivnih športih. Pri judu, tudi z igro,pri itrocih razvijamo gibalno motoriko, zato so v našem `vrtcu` otroci od četrtega leta starosti."



Tisti otroci, ki imajo tekmovalne cilje, v skupini mlajših trenirajo trikrat na teden po eno uro, v starejši skupini pa trikrat po dve uri. Kolajne z največjih tekmovanj Urške žolnir in Raše Srake so med mladimi zelo povečale zanimanje za judo. Če bi se odzvala tudi občinska oblast s potrebnimi sredstvi za strokovno delo z naraščajniki, bi bile razmere že skoraj idealne. A za svoje delo na vrsti ljubljanskih šol dobijo v Judo klubu Sokol od mesta le toliko, da je glavni vir še vedno članarina. Mesto v bistvu financira le stroške telovadnic. Če vemo, da ena sezona kadeta stane okoli tisoč evrov, si o gmotnih razmerah - ki vse bolj pestijo vse ljubljanske športe - ustvarimo pravo podobo.

"Vemo, da vsi mladi, ki so trenutno vključeni v vadbo, nimajo tekmovalnih ciljev.


A škoda bi jih bilo izločiti iz vadbe, zato razmišljamo, da bi zanje poskušali izvajati vadbo kot vodeno rekreacijo," pravi Peter. Ali ni to za družbo ceneje kakor vsa kurativa pri odvajanju mladih od drogž Takšne vloge športa pri mladih lokalni oblastniki še niso doumeli in športu odmerjajo sredstva le na osnovi tekmovalnih dosežkov.