"Pogosto sanjam, da je v telovadnici postelja"

Avtor: Aljoša Stojič
Datum: 14. 09. 2005
Urška žolnir, 23-letna profesionalna judoistka, je na minulem SP v Egiptu osvojila svojo drugo dragoceno bronasto kolajno v karieri
"Pogosto sanjam, da je v telovadnici postelja"
"Med napornimi treningi, ko imam na dnevnem redu samo judo, judo, judo, med spanjem od utrujenosti počnem vse mogoče. Sanjam, da je postelja v telovadnici, jaz pa ne morem več trenirati. Zato se z odejo pokrijem čez glavo in vpijem, da sem preveč "zmatrana""

Foto: Sašo Bizjak
Urška žolnir (v belem kimonu) je povsem predana judu: "Samo z delom se daleč pride. Rezultata ni z "zabušavanjem" in iskanjem lažje poti."


Začnimo s svetovno prvakinjo Francozinjo Lucio Decosse, s katero ste izgubili uvodni dvoboj na SP v Kairu.

"Letos sem z njo že tretjič izgubila, skupno sedmič v karieri. Premagala sem jo samo dvakrat, še kot kadetinja in mladinka. Vedela sem, česa v dvoboju ne smem narediti, a se je zgodilo prav to - da sem se za hip ustavila in čakala, in to je izkoristila. Kar dobro me je vrgla..."

- Imate še s kakšno drugo tekmovalko podobno slabe izkušnjež

"Ne, edino z njo. Pred dvobojem nisem razmišljala o njej. Strahu ni bilo, le nekaj treme, tiste pozitivne. Izkazalo se je, da v tisti borbi nisem bila prava Urška. Čutila pa sem, da bi jo lahko premagala. Bila sem dosti močnejša kot na mediteranskih igrah. Približala sem se ji bolj kot na prejšnjih tekmovanjih."

- Slišali smo, da ima Decossova morda najbolj moško tehniko od vseh judoistk. Držiž

"Telesno je res zelo močna. Kot da bi se boril s steno. Roke ima toliko močnejše, da se ji težko približaš."

- Bolj trenira kot viž

"Ne verjamem. Po mojem ima že po naravi večjo mišično maso, ker je temnopolta."

- Vseeno Francozinja najbrž ni tako nepremagljiva kot legendarni Jamašita, ki je bil neporažen celih osem let.

"Seveda ne. Nekatere druge jo premagujejo. Tudi ona ima šibke točke. Očitno je meni usojeno, da vselej izgubim proti njej."

- Katera je vaša glavna odlika v vlogi judoistkež

"Hitrost in vzdržljivost. Samo sebe je težko opisati. Bolje, da vprašate druge."

- Psihološko ste izjemno trdni. Po bolečem porazu nanizati pet zaporednih zmag, kot na minulem SP, ni mačji kašelj.

"Skozi vsa ta leta, saj tekmujem že od mladih nog, sem se naučila, kako se skoncentrirati na dvoboj. Vsak ima svoj način. Pred očmi imam samo svojo naslednjo tekmico, v mislih si predstavljam možni potek borbe. Ničesar okoli sebe ne slišim razen trenerja Fabjana."

- Ste vraževerni pred dvobojemž

"Ne. Nobene take skrivnosti nimam."

- Ali ste kdajkoli pred prvenstvom v Kairu nastopali z napisom Urška na kimonuž

"Ne. Vselej je pisalo žolnir. Malo čudno so nam napisali na hrbet - imena namesto priimkov."

- Pa veste, zakajž

"Ker Arabci pišejo in berejo z desne proti levi."

Imuna za modrice

- Kako pogoste vadite z utežmiž

"Ooo... Približno trikrat, štirikrat tedensko. Pri moči so še rezerve."

- V judu so modrice pogoste, za tekmovalke je to verjetno zelo neprijetno.

"Odvisno, kakšno kožo imaš. No, na začetku sem bila tudi sama v modricah. Kot mlajša sem imela modrikaste noge, zdaj se mi udarci skoraj nič več ne poznajo."

- Z leti postaneš imun za udarcež

"Videti je tako. Res me mora katera pošteno brcniti, da se mi pozna."

- Kako prenašate udarce v glavož Nekateri padci na hrbet niso videti nič kaj nežni.

"Se zgodi, da padeš na glavo. Sama sem imela neko obdobje, približno leto dni je trajalo, verjetno med odraščanjem, ko sem stalno padala samo na glavo. Prav nerodna sem bila. Bilo je že kritično. Pa je nekako tudi to minilo."

- Ali v pripravah na dvoboje uporabljate videoposnetkež

"Snemamo nasprotnice in jih po potrebi sproti analiziramo, včasih že zato, da si osvežimo spomin."

- Se zgodi, da ponoči sanjate o juduž

"O ja. Pogosto. Sploh med najbolj napornimi treningi, ko imam na dnevnem redu samo judo, judo, judo... V postelji od utrujenosti počnem vse mogoče, premetavam se sem in tja. V bistvu spim in se hkrati na pol zavedam, ne morem pa se zbuditi."

- Mala nočna moraž

"Sanjam, da je postelja v telovadnici, jaz pa ne morem več trenirati. Zato se z odejo pokrijem čez glavo in vpijem, da ne zmorem več, da sem preveč "zmatrana"." (smeh)

- Je včasih res tako hudo na treninguž

"Ja, je. A samo z delom se daleč pride. Rezultata ni z "zabušavanjem" in iskanjem lažje poti."

- Trener je že na zunaj videti oster. Kot majhen diktatorž

"Ima svoje zahteve. Ve, kaj nam manjka in kaj moramo storiti, da odpravimo napake. Od tega ne odstopa. Mislim, da je tako tudi prav. Judo je le tak šport, v katerem se hitro poškoduješ, če z glavo niso stoodstotno pri treningu."

- Se res kalite tudi s tem, da imate v slačilnici garderobe mrzlo vodož

"Občasno, večinoma poleti, če se jih veliko tušira in zmanjka tople vode. Nič ne de."

- Trenirate z moškimiž

"V klubu večinoma samo z njimi."

V eni uri dva kilograma manj

- Pazite na prehranož

"Teh 63 kilogramov imam samo na dan tekme, potem pa nič več. (smeh) Med poletnimi pripravami sem imela tudi štiri kilograme prek meje."

- Kako zbijate težož

"Natreningu izgubim po dva kilograma. Če potem ne jem in pijem samo vodo, gredo kilogrami hitro stran. Teden pred svetovnim prvenstvom sem imela težave, ker sem v uri treninga izgubila dva kilograma teže, kar je bilo prehitro. Počutila sem se oslabelo."

- Kateri poraz vas je najbolj prizadelž

"Tisti olimpijski z Avstrijko Claudio Heill."

- Ali se bolj spominjate porazov kot zmagž

"Mogoče. Ta poraz iz Aten se je zasidral v meni."

- Ampak tudi drugim se dogaja, da izgubljajo dvoboje v zadnji sekundi.

"To je velika katastrofa za poraženega borca. Najrajši bi se zakopal pod blazine in nikoli več ne bi prišel ven."

- Ste še kdaj razen na zadnji olimpijadi izgubili v zadnji sekundi borbež

"Ne da bi se spomnila."

- Se od juda da živetiž

"Za zdaj gre. Ne vem, kako bo naprej. Trenutno imam plačo na ministrstvu za obrambo in sponzorja Iliriko. Kaj bo po koncu vrhunskih tekmovanj, še ne razmišljam."

- Se je v vašem življenju karkoli spremenilo po lanski olimpijski kolajniž

"Če bi sama tako hotela, bi se lahko. Tega pa nisem hotela, ker sem bila zadovoljna že prej in sem želela taka tudi ostati. Vesela sem, da se je življenje kar hitro vrnilo v stare tirnice."

- Po kolajni v Atenah in tej na SP so morda cilji izčrpaniž

"Kje pa! Nimam še evropske medalje."

- Kdaj niste judoistkaž

"Treningi so dvakrat, trikrat dnevno. Sem profesionalna judoistka. Tudi doma je treba postoriti nekaj stvari. Vseeno ostane nekaj ur dnevno samo zame."

- Po dežju posije sonce, velja tudi za judo, saj so porazi sestavni del športa. Se sami zanašate na kakšen podoben rekž

"Da: Vsaka stvar je za nekaj dobra. Če se mi zgodi kaj slabega, bo sledilo nekaj dobrega. Vedno obstaja to ravnovesje."

- Kar optimistična življenjska filozofija.

"V športu moraš biti tak."

Ena solza v Kairu

- Kdaj ste nazadnje jokaliž

"Zadnja solza se mi je utrnila po uvodnem porazu na tem svetovnem prvenstvu. Vse druge solze mi je uspelo zadržati... nisem zajokala."

- Kdo vas najbolj spodbuja, če včasih vendarle ne gre vse kot po masluž

"Trener in domači, mami in ati."

- Vas starša vseskozi spremljata na športni potiž

"Mogoče na začetku nista bila ravno najbolj navdušena, da sem se odločila za judo. Prej sem bezljala po glasbeni šoli, igrala sem klavir in končala nižjo glasbeno šolo, preizkušala druge športe in jazz balet. Vse sem hotela poskusiti. Pri desetih letih sem se dokončno odločila za judo."

- Doma bi verjetno raje imeli vihravega Mozarta kot neustrašno borko na tatamiju.

"Ja, mami mi pravi: "Le poglej, kakšne lepe dolge prste si imela prej, kaj pa imaš zdajž"" (smeh)

- Kakšnež Bi jim rekli delavski prstiž

"Boleči. Mislim, da imajo tovarniški delavci lepše prste kot jaz. Ko primeš trdi kimono in se nasprotnik iztrga, ti pogosto poškoduje prstne členke. Prav čutiš, ko te zategne in nato zapeče v prstu."

- Kaj pa okrušen sprednji zobž Tudi posledice judaž

"Ja, od lani. Zobozdravnik mi ga je popravil, letos poleti se mi je obloga snela. Sploh nisem imela časa za zobozdravnika. Prvo, kar me čaka po svetovnem prvenstvu, je obisk zobozdravnika."

- Čakajo vas še številni intervjuji.

"To je vaša služba. Saj ni hudo, hitro mine. Dober teden bo živ žav, potem bo spet vse po starem."

- Bi prenehali z judom, če bi na lotu zadeli milijon dolarjevž

"Ne. Juda ne treniram zaradi denarja, ampak zaradi svojega veselja. Res je težko na treningih, včasih si povsem na tleh, teh zadnjih deset minut se zna zavleči. Na koncu sem po treningu vselej utrujena, predvsem pa zadovoljna, da sem naredila nekaj zase."

- Zadovoljstvo so tudi kolajne.

"Gotovo."

- Ste celjske judoistke vsaj malo ljubosumne druga na drugož

"Kje pa! Vsaka ima medalje, Petra štiri evropske, jaz pa nobene. Tudi Lucija ima evropsko odličje."

- Vseskozi čepite skupaj - kot prave prijateljice.

"Toliko smo že skupaj preživele. Na koga pa naj se zanesem, če ne na njih!"

- S tatamija preskočimo v prihodnost. Ali kdaj, čeprav ste še rosno mladi, morda pomislite na materinstvož Za vsako mater je njen otrok enak zlati kolajni.

"Moja sestra ima dva otroka, spremljam, kako odraščata, in za zdaj lahko to pri meni še počaka. (smeh) Bo pa napočil tudi moj čas. V prihodnosti, daljni prihodnosti."

Stari ata je hotel Urško

- Je lepo, če vas pozna skoraj vsak Slovenecž

"Dober občutek je. Po olimpijadi mi je bilo čudno, da so me na ulici pozdravljali tudi povsem neznani mimoidoči. Kje le sem ga videla, sem se spraševala. Da si ja ne bo mislil, da se visoko nosim. Zdaj obvezno odzdravim vsakemu, znancu in neznancu."

- Ste kdaj prebrali kaj, česar niste rekliž

"Ravno v vašem Večeru. Novinar je napisal, da na mediteranskih igrah branim zlato odličje. Kako le, ko sem tam nastopala prvič! (smeh) Verjetno je po telefonu nastal nesporazum."

- Kaj bi sporočili otrokom, ki začenjajo z judom ali se zanj šele odločajož

"Da je dobro, če poskusijo s tem športom. Krepi samozavest, bolje znaš obvladati svoje telo, manj si neroden. Judo krepi red in disciplino. Z leti opažam, da vedno bolj."

- Kot športna vzornica ne smete imeti napak. Vsaj na zunaj ne.

"Ujezim se samo, če gre vse skupaj preko mere. Takrat mi lahko prekipi in izbruhnem iz sebe vse, kar me je tiščalo. Mogoče bi morala jezo sproščati po malem, ne pa vso naenkrat."

- Vam je sestra po značaju podobnaž

"Moje nasprotje je. Trmasta. Vsakomur pove v obraz, kar mu gre. Bolj je po atiju, jaz pa po mami."

- Vaše ime asociira na Prešernove verze, čeprav niste Ljubljančanka.

"Prihajam iz žalca, a postajam vse bolj Celjanka. Zaradi Prešernove Urške se zgodi, da se kdo pošali na ta račun. Urška sem postala samo zaradi starega ata. Rekel je: Urška mora biti, drugače je ne bom klical, pa četudi ji boste dali drugo ime! (smeh) In sem Urška."

- Hvala za razgovor, Urška.

"Jaz pa bi se zahvalila vsem v klubu Sankaku, ki so vse poletje garali z nami štirimi reprezentanti. Niti oni niso imeli počitnic, čeprav niso šli z nami na svetovno prvenstvo. Hvala trenerju Marjanu Fabjanu, da nas je pripeljal tako daleč."

- Torej ni res, da se ujezite, če vas preveč priganjaž

"Kajž Oh, ne vem... (smeh) Mogoče včasih, ko sem utrujena, on pa nas še "tera in tera". Takrat bi bil vsak jezen. Na treningih moramo iti preko meje, da lahko potem na tekmah posegamo po kolajnah."