Vsestranska Urška ostala v judu

Avtor: STA Sportal/Vid PonikvarTA
Datum: 11. 09. 2005
Kairo - Urška žolnir je druga slovenska judoistka, ki si je okrog vratu obesila kolajno s svetovnega prvenstva. Druga za le nekaj minut, saj je to le nekaj trenutkov prej uspelo tudi reprezentančni kolegici Raši Sraki.

Je pa 24-letna Urška žolnir, 24. rojstni dan bo praznovala 9.oktobra, prva Slovenka, ki je za domovino osvojila olimpijsko kolajno. Bron iz Aten 2004 ima seveda neprecenljivo vrednost, ki je plod dolgoletnega dela, treninga in odrekanja, na koncu pa tudi splet srečnih okoliščin, saj bi lani skoraj ostala brez olimpijskega nastopa.

žampionka Urška žolnir je svojo pot v judu iskala preko vseh ostalih športov. Kot deklico jo je mama Majda vpisala v šolo klavirja in žolnirjeva je končala nižjo glasbeno šolo. Ker je imela preveč energije, se je poskušala v vseh športih, saj so jo nadvse veselila tekmovanja. Prve korake je tako naredila na atletskih stezah, kjer je tekla v štafeti in skakala v višino. Poleg tega sta jo navduševali še košarka in rokomet, nekega dne pa jo je deset let starejša sestra Suzana vpisala k judu in jo odpeljala na prvi trening.
[IMG2]
Navdih v filmih

"Juda nisem poznala. Zaradi mišičastih teles Bruce Leeja in Jeana Clauda van Damma sem poznala karate, ki mi je bil všeč, a sestra, ki je imela v bližini današnjega kluba svojega fanta, me je odpeljala k Marjanu Fabjanu. Sprva sem trenirala le enkrat tedensko, želela sem se naučiti samoobrambe. Nikakor si nisem predstavljala, da bom kadarkoli v tem športu nastopala tekmovalno. Všeč mi je bilo in sklenila sem, da bom ostala," z ognjem v očeh razlaga Urška, ki pa je med pogovorom hkrati spremljala tudi vseh pet blazin, saj je na nastop čakala klubska kolegica Petra Nareks. Tudi v nadaljevanju je bila med "krivci" za judo njena starejša sestra, saj jo je pogosto vozila na treninge, ko starši niso imeli časa.

žolnirjeva se je z judom pričela ukvarjati z desetimi leti. Sprva, kot pravi, je bila to igra, kmalu pa je sledilo večje število treningov, najprej dvakrat tedensko, nato trikrat... Od prvega dne je nad njo bdel Marjan Fabjan, ki je znan po tem, da ničesar ne prepušča naključju. žolnirjevi se je pred leti tudi razlil slepič, zaradi česar je bila tudi nekaj dni na urgenci, ko so ji zdravniki komaj rešili življenje. Po okrevanju se je odločila še bolj trdno poprijeti za delo, čeprav, kot pravi, jo je za pol leta od treningov oddaljila še puberteta.
[IMG3]
Pred 10 leti zares

Leta 1995 se je začelo zares, ko je Fabjan organiziral prvo ekipno prvenstvo za ženske v Celju. Spet je začela tekmovati in si postavljati najvišje cilje.

"Od takrat se uspehi kar nizajo. Po mladinski konkurenci, kjer sem bila dvakrat evropska prvakinja, sem se dobro znašla tudi v članski in rezultati so s trdim delom prišli skoraj sami od sebe. Seveda sem vsako kolajno, to velja tudi za olimpijsko, priborila sama, vendar pa brez dolgoletnega načrtnega dela ne bi bilo nič," še pripoveduje simpatična žalčanka, ki poleg športa, kot pravi, nima časa za zasebno življenje.

"Vse je podrejeno judu. Verjetno sem tudi zato še vedno v prvem letniku Višje komercialne šole v Celju, vendar imam srečo, da me pri mojih treningih poleg družine podpirajo še v Ministrstvu za obrambo in številni pokrovitelji," še dodaja žolnirjeva, ki si tudi po koncu kariere, tako kot številni drugi judoisti, želi svoje znanje prenesti na druge in v tem športu tudi dolgo ostati.




STA
Foto: Sportal/Vid Ponikvar
Bron za Srako in žolnir