Raša, Sašo in kolegi spali v naslonjačih v recepciji

Avtor: Miha žimnovec
Datum: 08. 09. 2005

Judo: peripetije slovenske reprezentance na poti proti SP v Kairu
Kairo – Slovensko zastopstvo v judu je včeraj srečno pripotovalo na prizorišče 24. svetovnega prvenstva, ki se je davi začelo v glavnem mestu Egipta. Toda brez zapletov na poti kljub vsemu ni šlo. Začeli so se že ob odhodu, ko je Klemen Ferjan (do 81 kg) šele pri Ptuju povsem po naključju ugotovil, da ima namesto iz Zagreba, od koder so proti Budimpešti (in nato od tam naprej proti Kairu) odleteli preostali člani naše odprave, on prvi let z Brnika. Začela se je bitka s časom, ki jo je »celjski grof«, kakor se je prijel vzdevek 25-letnega judoista Drave, na srečo dobil. A je šlo za las ...
Od našega poročevalca
»Običajno nam trener letalske karte razdeli na letališču, tokrat pa nam jih je – kot se je izkazalo pozneje – na veliko srečo že v kombiju. Bil sem nemalo presenečen, ko sem odkril, da se moja karta – ne vem, zakaj – razlikuje od drugih. Ni mi preostalo drugega, kot da sem izstopil in z drugim prevozom oddrvel proti Brniku. Vse do zadnjega nisem vedel, ali bom sploh ujel letalo za Budimpešto. žlo je res zelo na tesno. Če se ne motim, sem na letališče prispel deset minut pred koncem 'čekiranja',« je razkril Ferjan, z devetim mestom najvišje uvrščeni slovenski judoist na prejšnjem svetovnem prvenstvu leta 2003 v Osaki.
Če je bil že začetek slab, bo vsaj nadaljevanje boljše, so si mislili v slovenskem taboru. A so se močno ušteli. Nočni let do Kaira je še minil po načrtih, ob prihodu v Egipt, kjer vlada – kot smo se prepričali na lastne oči – popolna zmešnjava, pa se je vnovič zapletlo. Najprej je prav za spodaj podpisanega zmanjkalo vizumov. Potem ko so po petnajstih minutah vendarle spoznali, da so nekomu v potni list pomotoma prilepili dva in popravili napako, pa se je šele začel pravi boj s tukajšnjo neizprosno birokracijo. Slovensko delegacijo so namreč ob štirih zjutraj (!ž) s po urinu zaudarjajočem avtobusom izpred letališča napotili naravnost v uradni hotel, v katerem so prireditelji zahtevali vnaprejšnje plačilo nočitev, šele za tem pa je sledila vožnja proti hotelu, kjer bodo v naslednjih dneh spali naši judoisti in judoistke. A glej ga zlomka, tam pa sobe zanje še niso bile nared, zato so si Raša Sraka, Sašo Jereb & Co. nekaj uric spanca privoščili kar v naslonjačih v recepciji.
[IMG1]
»Doživel sem že marsikaj, a česa takega še ne. Upam, da nam naporno potovanje le ni pobralo preveč moči in se bomo lahko v prihodnjih dneh kljub vsemu borili po naših najboljših močeh. želim si, da bi bil konec boljši, kot je bil začetek. Da se bom lahko pozneje ob spominu na vse peripetije, ki so me spremljale na poti proti Kairu, le nasmehnil,« si je zaželel Ferjan, ki je – mimogrede – sklepne priprave opravil s kanadsko reprezentanco v Montrealu. Če je kaj pravice na tem svetu, se mu bo želja uresničila ...
Miha žimnovec