Slovenci na sredozemskih igrah
Sredozemske igre so tekmovanje, na katerega Slovenija pošilja najštevilčnejše delegacije. Slovenski športniki so se iger udeleževali že kot člani jugoslovanskih reprezentanc, v žpaniji pa bo naša odprava četrtič nastopila samostojno.
Tako kot olimpijskih iger so se slovenski športniki udeleževali iger Sredozemlja že pred osamosvojitvijo. žportniki s sončne strani Alp so bili kljub geografski in številčni majhnosti vselej pomemben člen odprav nekdanje Jugoslavije. V obdobju med leti 1951 in 1987 so osvojili tudi 148 medalj. Kar 44 jih je bilo zlate barve, 56 srebrne, 48 pa bronaste. Uspešne so bile doslej tudi samostojne slovenske delegacije, saj so na zadnjih treh igrah zbrale 62 medalj.
Rajmond Debevec
Languedoc - Roussillon 1993
Prvič se je Slovenija sredozemskemu avditoriju predstavila leta 1993 v Franciji, kamor je potovalo 151 športnikov. Nastopili so v kar v 19 športnih, med katerimi so bili tudi moštveni. Tako so slovenske barve branili nogometaši ter moške in ženske reprezentance v košarki, odbojki in rokometu. Sicer pa prebijanje ledu ni bilo le številčno uspešno, saj so slovenski športniki poskrbeli tudi za kopico uspehov in se v domovino vrnili z 19 medaljami. Zanimivo je, da so bili med glavnimi junaki športniki, ki so se nato z odličji vračali tudi z olimpijskih iger.
Največ je v zajetno zbirko prispeval neutrudljivi strelec Rajmond Debevec, ki bo slovenske barve branil tudi to pot. Član Olimpije si je v Franciji priboril kar tri medalje. Z zračno puško ter malokalibrsko (3x40) si je pristreljal zlato, v disciplini MK 60 leže pa bron. Trikrat se je slišala Zdravljica tudi na atletskem štadionu. Na najvišjo stopničko je stopila Brigita Bukovec, ki je v teku na 100 metrov z ovirami že tedaj tlakovala pot do olimpijskega srebra. Nepremagljivi sta bili tudi skakalka v višino Britta Bilač in Helena Javornik v maratonu. Sicer to niso bile edine atletske medalje, saj sta do srebra prišli še suvalka krogle Nataša Erjavec in skakalna v daljino Ksenija Predikaka, z bronom pa sta se okitila skakalec v višino Miha Prijon in metalka kopja Renata Strašek.
Uspešna je bila tudi plavalna "ekspedicija", ki je štela deset članov. Jure Bučar (400 metrov prosto) in Igor Majcen sta pristala na drugem mestu, Alenka Kejžar (200 m prsno) in Nace Majcen (400 m prosto) pa sta priplavala do brona.
Aljaž Pegan
Posebno mesto ima nedvomno tretje mesto moške rokometne reprezentance. Med dobitnike medalj so se vpisali še srebrni telovadec Aljaž Pegan (drog), bronasta strelka Nataša Oražem(MK puška leže),moška ekipa v gimnastiki, ki je bila prav tako tretja, in blejski dvojec brez krmarja Iztok Čop - Denis žvegelj, ki je po odličjih na OI in SP prišel še do sredozemskega srebra.
Jolanda Čeplak
Bari 1997
Sredozemske igre v Italiji so bile za slovensko odpravo (175) najuspešnejše, saj se je domov vrnila s kar 23 medaljami. Znova je imel glavno besedo Rajmond Debevec, ki je ubranil zlato z zračno puško, uspeh pa dopolnil še z bronom v disciplini MK 3X40. Med dobitniki zlatih medalj so se Debevcu pridružili še veslač Iztok Čop v enojcu, metalec diska Igor Primc, skakalec v daljino Gregor Cankar ter jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon (470).
Med slovenskimi junaki iger je bila tudi plavalka Nataša Kejžar, sestra Alenke, dobitnice odličja na SI 1993. Radovljičanka je namreč priplavala do dveh srebrnih medalj (100 in 200 metrov prosto). S plavalskim srebrom se je okitila tudi Metka Sparavec, druga v disciplini 50 metrov prosto. Na drugo najvišjo stopničko so stopili še atletinji Jolanda Čeplak Steblovnik v teku na 800 metrov in Brigita Bukovec (100 metrov z ovirami), kolesar Andrej Hauptman v cestni dirki, teniška dvojica Iztok Božič - Borut Urh in judoist Damjan Petek v kategoriji do 95 kg.
Sila pestra je bila tudi bera bronastih odličij. Uspeh moške izbrane vrste iz leta 1993 je to pot ponovila ženska rokometna reprezentanca. Tretji so bili tudi lokostrelska ekipa v postavi Samo Medved, Peter Koprivnikar in Mitja Burja, tekačica na 200 metrov Alenka Bikar, skakalka v višino Britta Bilač, ki je tako prišla še do drugega sredozemskega odličja, Miro Kocuvan v teku na 400 metrov z ovirami, rokoborec Rade Bačič (do 69 kg), karateistka Polona Vilar (do 55 kg), strelec v trapu Andraž Lipolt in četverec brez krmarja, v katerem so sedeli Denis žvegelj, Jani Klemenčič, Milan Janša in Sadik Mujkič.
Peter Mankoč
Tunis 2001
Na prve sredozemske igre v novem tisočletju je Slovenija poslala 133 športnikov, ki so nastopili v 19 športih. Tudi v Tuniziji so pridno zbirali odličja (po 5 zlatih in srebrnih ter 10 bronastih). Tokrat so bili najbolj "vneti" zbiralci žlahtne kovine plavalci. Peter Mankoč, ki je veljal za enega od tvorcev preobrazbe slovenskega plavanja, je prejel zlato medaljo v disciplini 200 metrov mešano in postal podprvak na 100 metrov prosto. Tudi mlada Anja Čarman se je v domovino vrnila z dvema kolajnama. V žpaniji bo tako branila naslov sredozemske prvakinje na 400 metrov prosto in bron na 200 metrov hrbtno.
Za predvajanje slovenske himne so poskrbeli tudi judoistka Raša Sraka v kategoriji do 70 kilogramov, balinar Damjan Sofronievski v hitrostnem izbijanju in veslaški dvojni dvojec. V tradicionalni slovenski posadki je tedaj ob Luki žpiku v odsotnosti Iztoka Čopa sedel še Koprčan Davor Mizerit.
[IMG5]
Mitja Petkovšek
Plavalsko bero medalj je s srebrom v disciplini 100 metrov hrbtno dopolnil še Blaž Medvešek. Poleg Medveška so do srebra prišli tudi škofjeloška atletinja Brigita Langerholc v teku na 800 metrov, namiznoteniška dvojica Petra Dermastja - Helena Halas in njun moški "kolega" Bojan Tokič.
Najbolj številčna in športno pestra je bila vnovič zbirka bronastih medalj. Med drugim jo je drugič zapored osvojila ženska rokometna reprezentanca. Ob rokometašicah so na tretjo stopničko zmagovalnega odra stopili še judoistka Petra Nareks (do 52 kg), jadralec Vasilij žbogar v razredu laser, lahki veslač Blaž Kajdiž, karateistka Mateja Bukovnik, telovadec na bradlji Mitja Petkovšek, njegov stanovski prijatelj z droga Aljaž Pegan, balinar Bojan Novak in atletinja Meta Mačus (400 metrov ovire).
Sportal
Foto: Sportal/SPS, V.P. in B.U.
Zgodovina SI