Jereb: Vesel sem, da sem nastopil

Avtor: Bine Kline
Datum: 02. 12. 2004

2.12.2004, 00:46 / Pogovor s Sašom Jerebom

Ljubljana - Večina najboljših slovenskih judoistov bo december preživela na Japonskem, v deželi vzhajajočega sonca, ki je pravzaprav zibelka juda. Med potniki so tudi trije slovenski olimpijci iz Aten - Urška žolnir, Petra Nareks in Sašo Jereb.


Sašo Jereb

Na tritedensko gostovanje na nekaterih japonskih univerzah, kjer je judo tako pomemben kot v ZDA košarka, ameriški nogomet ali atletika, sta se podala ljubljanska Olimpija in celjski Sankaku. Poškodba je pot preprečila Luciji Polavder, ki bo še lep čas "celila" svojo nogo, izpustila pa bo tudi dobršen del naslednje sezone.

Zadnje tekme so slovenskim judositom prinesle nove uspehe. žolnirjeva, tudi Bloudkova nagrajenka, je tako v Azerbajdžanu osvojila naslov svetovne vojaške prvakinje, kar v tem športu ni kar tako. Na nedavnem prvenstvu mlajših članov v Ljubljani sta zablestela Sašo Jereb in Rok Drakšič. žirovec Sašo Jereb je tik pred vkrcanjem na letalo za svoje letošnje in vse dosedanje uspehe prejel še nagrado Fundacije Roka Petroviča za vrhunske športne dosežke. Ob tem se je v pogovoru še enkrat dotaknil zadnjega odmevnejšega tekmovanja in tretjega srebrnega odličja z največjih tekmovanj.


Na začetku se je vrnil v čas pred prvenstvom v Tivoliju, ko je bolj razmišljal o tem, kako bi se izognil nastopu: "že zdaj trdim, da na zadnjem prvenstvu nisem bil najbolje pripravljen. Napravili smo vse, da ne bi nastopil. Toda na Judo zvezi Slovenije in pri klubu so bili vodilni možje neomajni, čeprav so dobro vedeli, da sem si po nastopu v Atenah prvič doslej vzel resnejši odmor. Tako sem priprave začel šele v drugi polovici septembra, kar je bilo, vsaj po mojem mnenju, premalo. Toda navsezadnje se je obrnilo drugače. Zdaj sem z dosežkom zelo zadovoljen. Občutki so bili enkratni, čeprav sem bil precej slabše pripravljen kot na nekateriih tekmah svetovnega pokala v začetku leta, na katerih sem lovil normo za Atene. Toda nastop pred domačim občinstvom je nekaj posebnega. To je bila ena najlepših tekem doslej. Zagotovo je ne bom nikoli pozabil. In to navkljub mojemu pesimizmu pred prvenstvom."

Kot vselej na judositičnih tekmovanjih je bil tudi v Ljubljani zelo pomemben žreb. Sašo Jereb se je tokrat odločil, da se ne bo ukvarjal s tem, kdo je njegov tekmec v prvem krogu. To potezo sicer ves čas uporablja Raša Sraka. "Ne trdim, da bom to zdaj počel ves čas. Tokrat sem se pač poslužil tega, saj sem se v četrtek nekoliko slabše počutil. žreb se je končal pozno, sam pa sem prav zaradi počutja kaj hitro nekaj malega povečerjal in odšel k počitku. Nekaj težav sem imel s kilažo, zato sem misli bolj posvetil temu in tudi hitro zaspal.

Po izjemno mirni noči, kar je precej neobičajno pred pomembno tekmo, sem se šele zjutraj zavedal, da sploh ne vem, kdo je moj tekmec. Ko mi je ob prihodu na tehtanje mlajši kolega Rok Drakšič povedal, da je to Francoz Alain Schmitt, sem bil prepričan, da se norčuje, saj si prav njega nikakor nisem želel. Samo poglejte, kakše uspehe so dosegli Francozi v Ljubljani, in to vam pove vse. Na koncu se je vse izteklo po željah, prav dvoboj s Francozom pa je bil do finala zagotovo daleč najtežji. Kako bo s tem v prihodnje, bi težko rekel, vsekakor pa je to dobra izkušnja," je o pravem malem poskusu povedal Jereb.
[IMG4]
Brez omembe finala, jasno, ni šlo. Odločilni dvoboj z Italijanom Maddalonijem je vse preveč spominjal na uvodno tekmo letošnjih olimpijskih iger. "Moram se strinjati z vami, če mi je prav ali ne. Znova sem začel zares dobro in prešel v vodstvo z yuko in koko ter imel vse v svojih rokah. Nisem imel nobene kazni, toda očitno sem v podzavesti vse bolj razmišljal o branjenju doseženega. To v judu praviloma ne prinese uspeha in ponovile so se Atene. Takoj naslednji dan sem si že dopoldne dvoboj še enkrat ogledal in ponovno videl veliko napako. Namesto, da bi jaz lovil njega pri njegovih pomanjkljivostih, ki jih ima, čeprav je vrhunski tekmovalec, sem iskal lažjo pot do konca, ki se, žal, ni izšla. Italijan je moral napadati, sam bi njegove napade moral izkoristiti v svojo korist, toda na koncu je slavil zmago on. Morda sem si želel preveč, zaradi gledalcev in domačih sem morda celo poskušal vse skupaj končati z zmagovalnim metom, kar ni bilo dobro. Boril sem se zelo nespametno in nedopustno je, da sem izpustil tako prednost in to na domači blazini. V drugem delu finala mi ni šlo in zmage se je veselil Italijan," je z že umirjenim razmišljanjem priznal član Olimpije.

[IMG5]
A medtem je misli že usmeril v naslednjo sezono, katere vrata so se pravzaprav že odprla. Prav priprave na Japonskem so zadnje piljenje znanja, ki je že zdaj zelo bogato: "Na Japonskem bomo sodelovali pri treningu na treh najbolj elitnih univerzah za judo. Zelo smo počaščeni, da so nas sprejeli. Prav gotovo smo si to prislužili z doslej vloženim delom. Menim, da bodo to priprave, na katerih se bo dalo pridobiti obilo dragocenih izkušenj. Morda tudi takih, ki jih bom potreboval, da ne bom tako nespametno zapravljal že pridobljene prednosti v posameznih borbah. Naslednje leto, čeprav ni olimpijsko, ponuja celo vrsto nastopov in merjenj z najboljšimi. Sredi januarja se vse začenja s svetovnimi pokali, ki jim sam ne bom namenjal pretirane pozornosti, saj ne bodo tako pomembni kot letos, ko smo še lovili normo za Atene. Toda treh, štirih se bom gotovo udeležil. že zaradi tega, da bom videl, kako je pripravljena konkurenca. V prvem delu sezone bi rad sam največ pridobil na psihološki pripravi in pri izboljšanju posameznih prijemov, ki so pomembni. Obenem bi rad učvrstil vse tisto, kar bomo novega spoznali na Japonskem. V prvem delu naslednje sezone bo pomembno evropsko prvenstvo. Jeseni bo v Egiptu tudi merjenje najboljših na svetu. Seveda si veliko obetam tudi od Sredozemskih iger, ki bodo le dober mesec po EP. Priložnosti za dokazovanje bo veliko, kaj pa bo zame najbolj pomembno, bova s trenerko Olgo žerbo posebej preučila. Ker so svetovni pokali prvi, bi bilo dobro vsaj na kateri tekmi že stopiti na stopničke za najboljše. Predvsem zaradi konkurence, da te zna bolje ceniti."

Takole hudomušno je pogovor končal 21-letni mladenič, ki je pozabil, da bo naslednje leto ponovno evropsko prvenstvo mlajših članov. Toda očitno so cilji že precej višji. Nastop v Kijevu, kjer bo prvenstvo, na katerem bo branil srebro iz Ljubljane, bo ob koncu morda zgolj za uteho. že bolj bomo veseli, če bo Sašo Jereb tam potrjeval dosežke iz predhodnega dela sezone.
Sportal/ Bine Kline
Foto: Sportal/ Vid Ponikvar