Profesor in zdravnik na tatamiju

Avtor: Zmago Gomzi
Datum: 25. 11. 2004
Grega in Boris Greif sta že dvanajst let v judu, ob športu oba prizadevno študirata na fakultetah

Pred jutrišnjim začetkom evropskega prvenstva v judu za člane do 23 let v Ljubljani, na katerem bosta tekmovala tudi dvojčka Greif


Foto: Robert Balen
Dvojčka Grega (levo) in Boris Greif sta na blazinah neizprosna, drugače pa vesela in sproščena.

Poznavalci slovenskega juda dobro poznajo dvojčka Grego in Borisa Greifa iz Slovenske Bistrice. Grego smo namenoma zapisali kot prvega, saj je 18. januarja 1982 na svet privekal minuto pred bratom. Judo je bil dvojčkoma položen že v zibelko; njun deset let starejši brat Simon je tekmoval za JK Impol, oče Adi pa je leta 1957 ustanovil bistriški judo klub, nekaj časa je bil tekmovalec in štiri leta tudi predsednik Judo zveze Slovenije.

Grega in Boris, ki bosta jutri in v soboto v Ljubljani nastopila na evropskem prvenstvu članov do 23 let, sta se z judom začela ukvarjati pri desetih letih. "Brat Simon naju je večkrat vzel s seboj na tekmovanja in vzljubila sva ta šport. V JK Impol naju je vpisal oče in tako sva začela redno trenirati," se svojih začetkov v judu spominjata mladeniča.

Odlična športnika in študenta

Dvojčka sta se s prvimi tekmovanji srečala v konkurenci dečkov. Uspešnejši je bil Boris. "Ko sem obiskoval osmi razred osnovne šole, sem na državnem prvenstvu dečkov osvojil naslov prvaka, leta 2001 naslov državnega mladinskega prvaka, leta 2003 sem postal državni prvak med člani do 23 let, letos pa državni članski prvak v kategoriji do 81 kilogramov," se pohvali Boris.

žportna pot Grege v mlajših starostnih kategorijah pa je bila manj uspešna. "Kot kadet in mladinec sem na državnih prvenstvih osvajal druga in tretja mesta, sem pa sem leta 2001, pri devetnajstih kot mladinec, osvojil naslov državnega članskega prvaka v kategoriji do 90 kilogramov. Poleg tega sem bil deveti na mladinskem evropskem prvenstvu, v letih 2002 in 2003 pa sem osvojil naslov državnega prvaka med člani do 23 let." Mlada judoista sta na dosedanji športni poti zamenjala kar nekaj trenerjev, a sta si edina, da ju je največ naučil Filip Leščak, ki ju trenira že četrto leto.

Grega in Boris ob judu nista zanemarila izobraževanja. Oba sta obiskovala žkofijsko gimnazijo Martina Slomška v Mariboru, leta 2001, ko sta končala šolanje, sta se odločila za študij v Ljubljani. Grega se je vpisal na filozofsko fakulteto. "Sem študent četrtega letnika zgodovine, ob njej pa na fakulteti za družbene vede študiram še politologijo. Zgodovina me je vselej zanimala. Z izpiti nimam težav." Boris je ubral drugo študijsko smer. "Od nekdaj me je veselil zdravniški poklic, zato sem se odločil za študij na medicinski fakulteti. Obiskujem četrti letnik, izpite opravljam v rednih rokih."

Olimpijske igre so magnet

Pred mladima judoistoma je še obetavna športna pot, oba imata tudi dokaj podobne cilje. "Tekmoval sem že na evropskem in svetovnem članskem prvenstvu, a vidnejših rezultatov nisem dosegel," pravi 184 centimetrov visoki in 88 kilogramov težki Grega. Boris, visok 182,5 centimetra in težak 82 kilogramov, pa dodaja: "Pred menoj je še precej izzivov." Doslej največja uspeha dvojčkov sta peto mesto na tekmi za svetovni pokal A (Grega) in peto mesto na tekmi za svetovni pokal B (Boris). Oba si, podobno kot vsi športniki, želita nastopiti na olimpijskih igrah. Morda jima bo to tudi uspelo. A pot do olimpijade je trnova.

Evropsko prvenstvo za člane do 23 let, ki bo ta petek in soboto v Ljubljani, je le stopnička do želenega cilja. "Uvrstitev do sedmega mesta bi bil velik uspeh. V kategoriji do 81 kilogramov bo nastopilo 27 judoistov in za vidnejšo uvrstitev bo treba zmagati vsaj trikrat. Morda mi bo uspelo," je optimist Boris, podobnega mnenja pa je tudi Grega. "Pomemben bo predvsem prvi dvoboj. Če bom zmagal, bo to velika spodbuda za naslednje dvoboje. V kategoriji do 90 kilogramov bo nastopilo 19 judoistov. Večino izmed njih poznam in najmanj polovica jih je premagljiva. Z Borisom sva se na prvenstvo dobro pripravila, sam pa nestrpno pričakujem prvi dvoboj."

Odkar sta Grega in Boris začela tekmovati med člani, nastopata v različnih kategorijah, toda ko sta tekmovala v mlajših selekcijah, sta nastopala v istih težnostnih kategorijah. Uspešnejši je bil Boris, zmagal je štirikrat, dvakrat se je zmage veselil Grega. Zadnji dvoboj sta imela v mladinski konkurenci v kategoriji do 73 kilogramov, zmagal je Boris.

"Če bi se sedaj pomerila, bi imel jaz prednost. Imam nekaj kilogramov več, dobro poznam njegove dobre in slabe strani. Mislim, da bi zmagal," pravi Grega. Boris pa odgovarja: "Včasih se malo pohecam in ga spomnim na poraz v mladinski konkurenci. Zbadanja mi ne zameri, le nasmehne se. Sedaj bi ga težko ugnal, a se mu tudi pustil ne bi."

Z dvojčkoma Polona in Dolores

Bistriška judoista pred pomembnejšimi tekmovanji trenirata tudi dvakrat ali trikrat na dan. Judo je del njunega življenja, čeprav sta se v rosnejših letih ukvarjala tudi z drugimi športi. "Kot otrok sem treniral gimnastiko in nekaj časa še košarko. Zlasti gimnastika je bila dober temelj za judo," pravi Boris. "V otroških letih me je poleg juda pritegnila tudi atletika in sanjal sem, da bom nekoč vrhunski sprinter. A sem v judu našel novo ljubezen in ni mi žal," dodaja Grega.

žportni vek je kratkotrajen, zato Grega in Boris razmišljata o prihodnosti, ki bo manj povezana s športom in bolj s poklicnim življenjem. Boris je Zoisov štipendist, Grega ima republiško štipendijo. "Po končanem študiju bom nekaj časa morda še tekmoval, a prednost bo imel poklic, za katerega se izobražujem. Upam, da bom poklicno delo v beli halji lahko opravljal v Slovenski Bistrici ali Mariboru," pravi Boris.

Grega, ki bo doštudiral prej kot brat, si želi predvsem, da bi po študiju dobil zaposlitev. "Morda kot profesor na kakšni šoli v Slovenski Bistrici ali Mariboru. Če mi bo čas dovoljeval, bom rade volje pomagal pri razvoju JK Impol."

Dvojčka Grega in Boris Greif že četrto leto živita v Ljubljani, v najetem stanovanju. Med tednom tudi trenirata v JK žiška in občasno v JK Olimpija, konec tedna pa običajno preživita doma v Slovenski Bistrici. Zaradi študijskih in športnih obveznosti nimata veliko prostega časa, a tistega, ki jima je na voljo, izrabita za svoji simpatiji - Grega je z Dolores, Boris s Polono.

"Dolores živi v Slovenski Bistrici, največkrat se druživa ob koncu tedna, ko se vrnem domov," pravi Grega. Boris je na boljšem: "Polona je iz Lenarta, a študira v Ljubljani, zato so najina druženja pogostejša."

Jutrišnje in sobotno evropsko prvenstvo v hali Tivoli bo za vse štiri poseben dogodek. Grega in Boris se bosta na tatamiju potila za odmeven dosežek, Dolores in Polona pa bosta na tribunah zanju stiskali pesti.