Iz vajencev zrasli šampioni

Avtor: Vlado Paveo
Datum: 12. 11. 2004
Potem ko so bistriški judoisti postali desetič ekipni državni prvaki

Impol je tudi v minuli sezoni nadaljeval tradicijo prvega slovenskega judoističnega kluba



Foto: Drago Jovič
Bistriški judoisti desete zvezdice še niso proslavili, pravo veselje jih čaka decembra, ob koncu sezone.


Ko so v drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja Franc Pliberšek, Ivan Brbre, Jani Soršak, Adi Greif in še nekateri drugi bistriški "pjebi", takrat dijaki Industrijske kovinarske šole na Teznem,spoznavali pri Kovinarju prvine juda in kot vajenci Impola tamkajšnji sindikat prepričali, da so se leta 1958 organizirali v judo klub, niso slutili, da bo ta borilni šport pognal v Slovenski Bistrici tako mogočne in čvrste korenine. Pa ni minilo veliko let in po rajnki Jugoslaviji se je pričel širiti glas o novem močnem judu centru na "vasi ob vznožju Pohorja".

Judoisti Impola, takrat bolj na plačilni listi kot za stroji tega razvijajočega se podjetja za predelavo aluminija, so se kar trikrat okitili z ekipnim naslovom prvaka Jugoslavije, osvojili še eno pokalno lovoriko, uspehe pa nizajo tudi v samostojni Sloveniji. Pred kratkim so tekmovalci članskega moštva v domači športni dvorani desetič dvignili v zrak pokal za državni ekipni naslov, redek uspeh, s katerim se v tem seštevku postavljajo ob bok kegljačicam celjskega Miroteksa, košarkarjem Uniona Olimpije in rokometašem Celja Pivovarne Laško.

Če niso prvi, je nekaj narobe

"Ljudje v Bistrici in okolici to jemljejo kot nekaj povsem samoumevnega. Če nam ne bi uspelo, bi se verjetno širile glasne govorice, da je v klubu nekaj narobe," ni evforičen ob vnovični potrditvi, da je JK Impol še naprej prvi moški judoistični kolektiv v državi, Franci Očko, tehnični vodja prvakov in nekdaj sijajen tekmovalec.

Roko na srce, kljub domači prevladi bistriški judoisti zadnja leta niso več na ravni slavnih predhodnikov, zato se morajo za vsak uspeh izjemno potruditi in znojiti. Dosežke zlate generacije bodo težko ponovili. Stanko Topolčnik je že davnega leta 1969 kot prvi jugoslovanski judoist osvojil v belgijskem Ostendeju bron na evropskem prvenstvu (do 63 kg), takrat je vladal na jugoslovanskih blazinah tudi Janez Vidmajer. Zatem so dosegali velike uspehe Anton Leskovar pa Franci Očko in Filip Leščak, zdaj trener prvega moštva. Kar četverica bistriških borcev je tekmovala na olimpijskih igrah (Leščak trikrat, Očko dvakrat, Topolčnik in Vidmajer pa po enkrat), premorejo prgišče kolajn z mladinskih evropskih in svetovnih prvenstev in članskih preizkušenj na sredozemskih igrah.

"Naša prihodnost so mladi"

"Biti dober med slabimi ne pomeni nič," je znana izjava Stanka Topolčnika. Zdajšnje vodstvo kluba se tega zelo dobro zaveda. "Naša dolgoročna usmeritev je, da postanemo uspešni med dobrimi, to pa pomeni, da se poskusimo znova prebiti v ospredje v mednarodnem merilu," razkriva Ernest Tramšek, športni direktor JK Impol, razvojno strategijo tega najuspešnejšega bistriškega športnega kolektiva. Bistriški judoisti so kot moštvo dosegli največji uspeh leta 1983, ko so bili tretji klub v Evropi. Zadnja leta v tekmovanju državnih prvakov več ne sodelujejo, nastop bodo izpustili tudi v tej sezoni, zraven naj bi bili, če bodo spet prvaki, v prihodnjem. "Dokler ne premoreš kvalitetnega lastnega ogrodja moštva, se ni smiselno meriti z bogatimi evropskimi klubi, v katerih so nanovačili najboljše evropske borce. Kajti potencialne sponzorje in gledalce pri nas pritegnejo le dobri boji domačih tekmovalcev," pravi Tramšek.

Zato bodo skušali najprej oblikovati močne tekmovalce. V minuli sezoni so bili nosilci uspehov Jeseničan Slobodan Materugič (do 60 kg), trije tekmovalci s Ptujskega polja, brata Dani (66 kg) in Denis Rus (do 81 kg) in najbolj izkušeni Damjan Petek (nad 100 kg), Ljubljančan Primož Ferjan (do 100 kg), Luka Vukovič (do 73 kg) pa domači, bistriški borci, dvojčka Greif, Boris (do 81 kg) in Grega (do 90 kg), Bojan Sevšek (do 66 kg), Andraž Mlakar in Uroš Pliberšek (oba do 81 kg) pa tudi že kadet Kristjan Crnič (do 60 kg).

"Naša prihodnost so mladi in zagnani ter dobro strokovno delo z njimi. Zato bomo skušali tem omogočiti čimveč kvalitetnih priprav na tujem in merjenje moči s tujci. Norme za nastope na tekmah svetovnega pokala je izpolnila peterica naših tekmovalcev, brata Rus in Greif ter Ferjan, ki ga bomo skušali obdržati. In če se bodo razvijali, kot pričakujemo, bomo kmalu spet imeli judoiste, ki si bodo priborili nastope na evropskem prvenstvu ali sredozemskih igrah, kar bo pomenilo dvig individualne kvalitete, brez katere ni moštvenih dosežkov v mednarodnem merilu," razmišlja Ernest Tramšek.