Slovenskih 33 sušnih let

Avtor: Zmago Gomzi
Datum: 15. 05. 2002

Rus Tamerlan Tmenov (zgoraj) v boju s Turkom Selimom Tataroglujem v kategoriji nad 100 kg: Tmenov je aktualni evropski prvak in olimpijski zmagovalec, Tataroglu je bil na obeh tekmovanjih tretji; bomo tudi v Mariboru videli dvoboj orjakov


žtajerska prestolnica bo od jutri do nedelje prizorišče 51. evropskega prvenstva v judu. Tekmovanje bo glede na število nastopajočih in zagotovo tudi po kakovosti veliko več kot le športna prireditev. Na blazine dvorane Tabor bo v štirih dneh namreč stopilo kar 435 judoistk in judoistov iz 41 držav in bodo merili moči za naslove najboljših na Stari celini. Med njimi bo tudi slovenska reprezentanca, v kateri bo štirinajst fantov in deset deklet.
O favoritih prvenstva je težko soditi, kajti krog tistih, ki se potegujejo za odličja, se iz leta v leto širi. "Zbiralci odličij v zadnjih letih so predvsem francoski, belgijski, nizozemski, ruski, španski in ukrajinski judoisti in judoistke, seveda pa je vselej treba računati na presenečenja. Morda bo tudi slovenski judo po 33 letih suše, odkar je Stanko Topolčnik kot prvi in hkrati edini slovenski judoist doslej osvojil kolajno na evropskem prvenstvu, spet dobil svojega junaka," je optimističen Franc Očko, generalni sekretar JZ Slovenije in nekoč odlični judoist.
Bron Topolčnika leta 1969 v Ostendeju je torej edino člansko odličje za Slovenijo v zgodovini tega športa, čeprav so mnogi naši judoisti in tudi judoistke še pred njim in za njim nastopili na članskih prvenstvih Stare celine. Če seveda izvzamemo ekipna brona reprezentance Jugoslavije na dveh prvenstvih, ko je bil enkrat v izbrani vrsti Janez Vidmajer, drugič pa so bili v njej Leščak, Cuk, Anderle in Petrič.
Zato pa se slovenski judo lahko pohvali z imenitnimi uspehi v mladinski konkurenci. Leta 1961 je v Milanu kot prvi slovenski in tudi jugoslovanski judoist na mladinskem evropskem prvenstvu nastopil danes 59-letni Mariborčan Peter Kukovec, tedaj član mariborskega JK Branik. Z njim je povezana zanimiva anekdota. "Nastopil sem v lahki kategoriji, v kateri je bilo šestnajst judoistov. V prvem krogu sem premagal Italijana in se uvrstil v četrtfinale, in ker so prireditelji povedali, da bo drugi krog popoldan, sem se odpeljal na počitek v kakšne pol ure oddaljeni hotel. Medtem ko sem počival, so prireditelji spremenili program in na blazine bi moral malo po poldnevu. Ko so mi iz hotelske recepcije prišli povedat, da so me po telefonu klicali iz športne dvorane, sem sedel v taksi in se odpeljal tja. žal so medtem za zmagovalca že razglasili mojega tekmeca in za visoko uvrstitev, morda tudi za kolajno, sem se obrisal pod nosom," se spominja Kukovec.
Več sreče na mladinskem evropskem prvenstvu sta v naslednjih letih imela judoista mariborskega Kovinarja - leta 1962 je v Essnu Zvonko žnidaršič osvojil bron, ki je tako bil prvo odličje za slovenski judo, leto dni pozneje pa je v ženevi prvi naslov evropskega mladinskega prvaka osvojil Jože Hauptman. Z zlatim odličjem so se v poznejših letih ovenčali še Matjaž Smolnikar, Franc Očko, Kristina Dečman in dvakrat Urška žolnir. Na članskih evropskih prvenstvih pa se s petimi mesti lahko pohvalijo žtefan Cuk ter po dvakrat Stanko Topolčnik, Franc Očko, Filip Leščak in Marija Kirbiš (rojena Čatorič).
Lanski naslovi v deset držav
Prvaki z EP leta 2001 v Parizu, moški, do 60 kg: Ismajlov (Azerbajdžan); do 66 kg: Mirzalijev (Ukrajina); do 73 kg: Bilodid (Ukrajina); do 81 kg: Budolin (Estonija); do 90 kg: Huzinga (Nizozemska); do 100 kg: Zeevi (Izrael); nad 100 kg: Tmenov (Rusija); absolutno: Mihalin (Rusija); ženske, do 48 kg: Jossinet (Francija); do 52 kg: Clement (Belgija); do 57 kg: Fernandez (žpanija); do 63 kg: Vandecaveye (Belgija); do 70 kg: Werbrouck (Belgija); do 78 kg: Lebrun (Francija); nad 78 kg: Gerber (Nemčija); absolutno: Koeppen (Nemčija).


Zmago Gomzi